Sistem zveznih izvršnih organov v Ruski federaciji

V Ruski federaciji prevladuje načelo ločevanja oblasti. V skladu z ustavo Ruske federacije je državna oblast razdeljena na pravosodno, izvršilno in zakonodajno. Vsaka od njih ima svojo pristojnost, področje odgovornosti in neodvisnost.

Vlada Ruske federacije je najvišji zvezni organ, ki vključuje sistem zveznih izvršnih organov. Sestavljajo jo oddelki in ministrstva, ki imajo lastno posebno področje odgovornosti.

Po izbiri in prisege ljudem mora predsednik v roku dveh tednov predložiti kandidatu za mesto predsednika vlade Ruske federacije v državno damo. Po tem predsednik s soglasjem predsednika imenuje zvezne ministre in njegovega namestnika. Ko bodo vse nominacije odobrene, bo vlada pričela z aktivnostmi.

Ob koncu mandata predsednika potekajo volitve, med katerimi je izvoljen nov predsednik z enakim splošnim glasovanjem. V trenutku, ko prisegne ljudem, vlada preneha s svojimi dejavnostmi. Poleg tega sistem zveznih izvršnih organov preneha delovati v naslednjih primerih:

1) njegov odstop, če ga je sprejel predsednik. Treba je opozoriti, da je vlada po tem dolžna nadaljevati s svojimi dejavnostmi, dokler ni imenovan nov sestavek.

2) Če je državna duma izrazila pomanjkanje zaupanja v vlado, predsednik pa je to odločitev podprl.

Glavne naloge dejavnosti, ki jih izvajajo vladni organi Ruske federacije, so upravljanje zvezne lastnine, razvoj in izvrševanje zveznega proračuna po njegovi odobritvi s strani Državne dume in seveda vodenje kreditne, monetarne in finančne politike. Poleg tega mora Zvezni skupščini poročati o rezultatih svojih dejavnosti. Odločitve sistema federalnih izvršnih organov so odločitve in sklepi. Pomembno je, da te odločitve ne bi smele biti v nasprotju z določbami, zapisanimi v ruski ustavi, sicer bodo neveljavne, saj bodo vsi zakoni in podzakonski akti v nasprotju z njo .

Poleg tega, da je treba vedeti, kateri sistem zveznih izvršnih organov je prisoten v naši državi, kakšne so njegove funkcije in posebnosti, je pomembno tudi imeti idejo o strukturi tožilstva. Ker je seveda pomemben del državne moči. Navsezadnje je dejavnost tožilstva, ki ureja dejanja upravnega aparata in policije.

Tožilstvo je sistem organov, ki je podrejen generalnemu državnemu tožilcu. Struktura tožilskih organov naše države je naslednja: urad generalnega državnega tožilca, tožilstva mest in okrožij, vojaško tožilstvo, specializirani tožilci in seveda izobraževalne in znanstvene ustanove državnega tožilstva . Njihove dejavnosti omogočajo normalno delovanje celotnega sistema državne moči.