Ocena likvidnosti kot ena od metod finančne analize

Dejavnost katerega koli podjetja je precej večplasten proces in ne zajema samo proizvodnje, ampak tudi prodaje, organiziranja financiranja in drugih komponent. V zvezi s tem bi morala biti analiza podjetja tudi večplastna. Poleg tega gre za analizo finančnega položaja. Za opis vseh vidikov te vrste analize bo zelo problematična, zato bomo podrobneje obdržali likvidnost podjetja, ki uporablja takšno metodo kot ocena likvidnosti bilance.

Kategorija likvidnosti na splošno je splošna gospodarska in karakterizira sposobnost premoženja v najkrajšem možnem času in, če je mogoče, brez izgube, da pridobi denarno obliko. Ta koncept se pogosto nanaša na obveznice, delnice in druge stvari, vendar je portfelj vrednostnih papirjev, ki se primarno vrednotijo glede na tveganje in donosnost.

V zvezi s podjetjem koncept likvidnosti označuje njeno zmožnost, da v celoti in brez odlašanja poravna svoje dolgove. Da bi ugotovili, ali podjetje izpolnjuje to merilo, se opravi ocena likvidnosti stanja. Najenostavnejša in najpogosteje uporabljena tehnika je zbiranje likvidnostnega ravnovesja. Bistvo te metode je dodatno združevanje sredstev in obveznosti za likvidnost in nujnost. Nato se primerja določena skupina obveznosti s sredstvi, katerih obdobje preoblikovanja v denarno obliko je podobno zapadlosti obveznosti. Večina analitikov uporablja oblikovanje štirih skupin na vsaki strani bilance stanja, čeprav vam nihče ne preprečuje uporabe večjega števila manj agregiranih skupin.

Najprej si oglejmo, kako se oblikujejo skupine sredstev. Prvo sestavljajo popolnoma likvidna sredstva. Z drugimi besedami, to vključuje denar, pa tudi premoženje, ki se lahko šteje tudi za pogojno denar - kratkoročne finančne naložbe. Druga skupina sestavljajo sredstva, ki jih je mogoče hitro pretvoriti v denarno obliko. Ti vključujejo obveznosti, ki jih je treba plačati, katerih odplačilo se pričakuje med letom, pa tudi druga kratkoročna sredstva. Lastnina tretje skupine se spremeni v denarno obliko, bodisi veliko počasneje ali z večjo izgubo vrednosti. To so dolgoročno zaloge in finančne naložbe. Vse, kar ni bilo vključeno v prve tri skupine, je četrto. To lastnost je najtežje pridobiti denarno obliko, zato je najmanj likvidna.

Ocena likvidnosti bilance stanja bo nepopolna, če ne bi bila primerljiva s sredstvi obveznosti, zato se preučujemo na skupinah na drugi strani bilance stanja. Obveznosti prve skupine vključujejo najnujnejše dolgove, to so obveznosti do dobaviteljev in druge obveznosti z zapadlostjo manj kot eno leto. Vsi drugi kratkoročni dolgovi so povzeti in so druga skupina. Dolgoročne obveznosti so v celoti vključene v tretjo skupino, rezultat tretjega odseka bilance pa je lahko brez kakršnihkoli skrivnosti vesti napisan kot vsota četrte skupine, imenovane tudi trajne obveznosti.

Po oblikovanju skupin je treba medsebojno primerjati tako, da odštejemo ustrezne obveznosti iz sredstev. Če je ta razlika pozitivna, obstaja presežek plačila ali pa napaka. Pogoj absolutne likvidnosti je prisotnost presežka v prvih treh skupinah, vendar je pomanjkljivost četrte. Ta zelo pomanjkljivost je zelo pomembna, saj označuje razpoložljivost lastnih sredstev, ki so na voljo podjetju.

Če opisani pogoj ni upoštevan, je treba sprejeti ukrepe za normalizacijo finančnega stanja v smislu likvidnosti in solventnosti. Bolj natančno ocenjujemo trenutno stanje, če ne le oceno likvidnosti bilance stanja, temveč tudi analizo in oceno donosnosti ter finančno stabilnost.