Struktura mednarodne trgovine.

Mednarodna trgovina ni nič drugega kot proces nakupa in prodaje, ki se izvaja med prodajalci, kupci in posredniki iz različnih držav. Struktura mednarodne trgovine vključuje uvoz in izvoz blaga, odnos med njimi pa se imenuje trgovinski saldo.

Blagovna struktura mednarodne trgovine se spreminja in je podvržena vplivu znanstvene in tehnološke revolucije ter poglabljanju delitve dela. Trenutno je v mednarodni trgovini najpomembnejša proizvodnja, ki pripada predelovalni industriji. Oprema, stroji, kemikalije, vozila - to so vrste izdelkov, katerih delež še posebej hitro narašča. Trgovina z visokotehnološkimi izdelki in znanstveno intenzivnim blagom se zelo dinamično razvija. To spodbuja izmenjavo storitev med državami, zlasti tistimi, ki imajo komunikativno, produkcijsko, finančno, kreditno ter znanstveno in tehnično naravo. Svetovna trgovina z blagom v industrijske namene spodbuja trgovina s storitvami (leasing, svetovanje, informacijsko-računalništvo, inženiring).

Struktura mednarodne trgovine kaže razmerje med celotnim volumnom katerega koli delov, odvisno od izbrane značilnosti. Splošna struktura mednarodne trgovine prikazuje razmerje med uvozom in izvozom v delnicah ali odstotkih. V denarju je delež izvoza vedno manjši od deleža uvoza. V fizičnem obsegu je to razmerje enako eni. Blagovna struktura mednarodne trgovine prikazuje, kakšen delež teh ali teh proizvodov je v njegovem celotnem obsegu.

Nekateri proizvodi sploh ne sodelujejo v svetovnem blagovnem prometu. Zato so vsi razdeljeni v netržni in tržljivi. Prva skupina so tiste, ki se zaradi različnih razlogov (strateški pomen za državo, nekonkurenčnost) ne gibljejo med različnimi državami. In prva skupina je blago, ki se lahko prosto giblje.

Pri strukturi mednarodne trgovine so značilni strokovnjaki, izstopajo dve skupini blaga: končni izdelki in surovine.

Za geografsko strukturo mednarodne trgovine je značilna porazdelitev trgovine v smeri različnih blagovnih tokov. Trenutno je situacija, da so države, ki so industrijsko razvite in imajo bolj razvito gospodarstvo, med seboj najbolj trguje. Države v razvoju so usmerjene na trge tistih držav, ki so industrijsko razvite. 25 odstotkov svetovnega trgovinskega prometa - to je njihov delež v svetovni trgovini. V zadnjem času vse pomembnejšo vlogo igrajo države, imenovane nove industrijske (azijske), vendar države, ki izvažajo nafto, izgubijo pomen v svetovni trgovini.

Mednarodna trgovina ima različne oblike. Po številu predmetov je ena in multidisciplinarna. Obstaja tudi delitev glede na število strank v dvostranski in večstranski obliki. Glede ozemeljske pokritosti je svetovna trgovina razdeljena na lokalno, regionalno, medregionalno in globalno. Obstaja tudi delitev strukture vezi v znotraj podjetja, medindustrijsko, medsektorsko, horizontalno, vertikalno in mešano.

Trenutno ima mednarodna trgovina pomembno vlogo pri gospodarskem razvoju številnih držav, pa tudi regij in svetovne skupnosti. Zunanja trgovina se zdaj šteje za najmočnejši dejavnik gospodarske rasti. In zdaj so mnoge države močno odvisne od mednarodne blagovne menjave. Na tako dinamično rast mednarodne trgovine vplivajo dejavniki, kot so internacionalizacija proizvodnje, razvoj delitve dela med državami, dejavnosti in obstoj transnacionalnih korporacij TNC-jev ter znanstvena in tehnološka revolucija.