Heine je "Lorelei": stara nemška legenda

Ren blizu Cape Lorelei močno omejuje pretok. Na tej točki, da je zelo nevarna za plovbo. Poleg tega, da je tukaj, da je zelo globoka. Veter tuli okoli Rta, in po drugi strani mogoče slišati zvoke slap. Ime enkrat prevedli kot "skalo, ki šepetajo". Pod vodo so grebeni, da ustvarjena nevarno vrtinčnega toka. Skupaj je prišlo do številnih razbitin. Mladi romantični pesnik v "knjigo pesmi" v 1823 dal balado "Lorelei." Genrih Geyne ni bil prvi, ki je naslovljena na to temo. On je romantizirati, kot to zahteva in dobi od svojih osebnih izkušenj.

Prevodi Heine

Več kot enkrat in v različnih obdobjih pesmi Heine je "Lorelei" obdelane najboljše ruske pesnike. V vsakem od njih lahko najdete razlike. Najboljši prevod Heine je "Lorelei" menijo delo S. Marshak. Toda ta izbira - subjektivna prednost. Avtor tega članka raje prevod Heine je balado "Lorelei", ki je ustvaril Vilgelm Levik. Prav tako je zanimivo primerjati jaslice s prevodom. V tem delu nemške poezije in glasbe, tako da se dotaknete, da je postala ljudska pesem.

Tema pesmi

Na kratko opišite, za kaj gre Heine. Lorelei - zlatovolosaya lepa ženska - sedi na visoki skali in poje, tako da vsak, ki gre mimo njega, nevede meče vesla ali jadra, in začeli poslušati njeno petje in gledajo kot ona češe njeni zlati lasje zlato greben. V tem času je zrak hladen, temen ... Ren teče mirno. Slika je tako lepa, da bralec in plavalec pozabi insidiousness Rena. To ni presenetljivo, da dobi Shipman navajeni iskrico na vrhu pečine in posluša skrivnostnih melodičnih rime. On preneha obvestilo skalo, in pred njim je samo lepa vizija, ki božansko zvoki kar bi ga izgubili um. Konec je vedno ena - plavalec umre. To je rekel, v prvih verzih Heine, ki je zgodba o starih časih.

pesniške metafore

Na ruskem Vilgelm Levik sem izbral amfibrah. Rima je uporabil križ kot izvirnik. 24 vrstic na 24 vrstic in tolmača v nemški pesmi. Začeli smo razmisliti Heine pesem "Lorelei". Naš pesnik ni oddaljila od Heine. Lirski junak je na obali, in njegova duša je zmeden žalost. On je strašijo z eno staro zgodbo pripoveduje zdaj. Pesnik čuti grozeče vode ohladi. Za Rena in zaspal v temi. Najina junak gre v drug svet in glej zadnji žarek gorečih sončni zahod in jim sveti Man na pečini.

Lorelei

V pesmi ni dejanje. To je vse o opisu smrtnim lepote. To je to, vse v zlati sij (ta beseda se uporablja trikrat, postavi ob bok, pa tudi tri ponovitve njegov Heine), občuduje lirskega junaka, nikoli ob oči. Njegovo gladko delovanje - dekle mirno česanje lase (ta stavek ponovi dvakrat Heine - Sie kämmt Ihr Goldenes Haar, Sie kämmt es mit goldenem Kamme) - fascinantno počitek. Čarobna pesem in prelije iz ust, popolnoma očara in ga osvoji. In ni mu samo, ampak tudi veslač, ki je pozabil na valovih. Zdaj tragedija: absorbirajo vodo plavalca. Heine govori o njej kot dogodek, ki ga ni mogoče preprečiti (Ich glaube, die WELLEN verschlingen). Moč Loreley petja zdrobi vse. To je žalostno, v zadnjih dveh verzih poudarja nemškega pesnika: Und das hat mit ihrem Singen, Die Loreley getan.

nevaren ovinek

Pesem je polna neznano silo, tako razburljivo veslač, ne vidi veliko skalo pred njim. Videti je samo v višino, lepo dekle zlato Lorelei. Najina junak predvideva konec: v strnjenih valovi vedno nad veslač. Celoten razlog za petje v Lorelei.

Zakaj skrbi stari zgodbi avtorja

Morda zato, ker ni tako dolgo nazaj, je preživel nesrečo svojih upov. Rereading Brentano, Heine srečal podobo smrtnim izidom, nevede nosi gorske lepotice, ki ga je na vzbujanje. Pesnik je zaljubljen v Kuzinu Amaliyu, ko je živel v Hamburgu, a ona ga ni odgovoril. Njegove izkušnje so povzročili linije balad. V času nacizma Heine knjige zažgali na grmadi. Omogočila je le "Lorelei", ki je bila razumljena kot folk.