Dan prevajalca

Vsako leto na zadnji dan septembra se praznuje Dan prevajalca - strokovni praznik vseh tistih, ki imajo to zelo priljubljeno specialiteto.

Dan tolmač je sama po sebi majhen počitek. Konec koncev, je začel praznovati šele od leta 1991.

Potem je Mednarodna zveza, ki združuje več kot sto združenj tolmačev z vsega sveta, praznovala to mednarodni dan prevajalca.

Ta poklic je že dolgo veljal za enega najbolj iskanih in spoštovanih. Nihče natančno ne ve kje in kje se pojavijo prvi prevajalci. Nekateri verjamejo, da so se, po sodbah biblijskih zgodb, pojavili, ko je zelo jezen bog odločil, da bo uničil Vavelski stolp, ki so se ljudje, ki so postali ponosni, odločili, da se bodo zgradili do neba. Bilo je takrat, ko je Bog človeku prikrajšal za možnost enotnega občestva. In ljudje, ki se nenadoma niso več spoznali, so se sporili in razpršili po vsem svetu.

Dan tolmača je bil imenovan 30. septembra, ne slučajno: v letu 420 je umrl pokrovitelj zemeljskih prevajalcev, eden od latinskih očetov Svetega Cerkve, Jerome Stridona. Sveti oče, kot ga priznava svetovna skupnost, je nedvomno prispeval k razvoju prevajanja kot znanosti. Bil je - izjemen genij svojega časa, zgodovinarja, pisatelja, najprej prevedel v latinico Biblijo - Vulgate.

Zanimiva je usoda tega človeka: ves čas je potoval, romanje v Sveto deželo, nekaj let živel puščavnik v puščavi Chalkidia, učenje med "škorpijami in divjimi zvrsti" kaldejskega in hebrejskega jezika. Kot je sam rekel Jerome iz Stridona, je pogosto slišal trobente, ki kažejo na zadnjo sodbo.

Med zgodovinarji obstaja mnenje, da so se prvi prevajalci pojavili v Egiptu. Njihov obstoj je dokumentiran. Znano je, da je bil stari Egipt vedno velika država, ki je bila znana ne samo za vojaške akcije, temveč tudi za zdravnike, filozofe, pomorščake itd. Informacije Egiptovci so povsod povlekli in jih zbirali v različnih deželah, od različnih narodov. In povsem logično je, da bi bilo vse to neupravičeno okupiranje, če v Egiptu ne bi bilo nadarjenih ljudi - prevajalcev, ki bi inteligentno lahko prevedli dragocen rokopis v svoj materni jezik.

Odlična je bila vloga prevajalcev v starodavni Grčiji, ki je imela nekoč precej aktivno trgovinsko izmenjavo z vzhodnimi državami. Zahvaljujoč Grcima je svet lahko videl številne Biblijske izdaje, saj je bil velik del stare zaveze mogoče ohraniti le v njihovih prevodih.

V Ancient Rusu so tolmači imenovali tolmače. Na začetku so bili njihovi poklici tujci, ki so na sejmu kupovali blago. In potem, od časa Petra, do osebja reda, odgovornega za odnose med državami, so bili uvedeni kot tisti, ki inteligentno interpretirajo - tako da je mogoče razumeti tudi ostalo.

Brez tolmača ni bila izvedena nobena vojaška akcija. Odlok je 21. maja 1929 postavil naziv "vojaški tolmač", s čimer je legitimiziral že tako dolgo dolgoletni poklic.

Leta 2000 je bil na pobudo diplomantov Inštituta za tuje jezike 21. maja ustanovljen Dan vojaškega prevajalca, ki ga danes obravnavajo ne samo tisti, ki nosijo ramenske pasove, ampak tudi civilni strokovnjaki.

Vojaški tolmač je bil prvi na sprednji strani, ki je spoznal dejanja sovražnika. Na njem je odgovoril, da je odgovoren za točnost in pravilnost prevoda teh podatkov, o katerih bi lahko živeli toliko ljudi v prihodnosti.

A. Puškin je prevajalce menil, da so "konji napredka", ker je njihov pomen v našem življenju, čeprav nezamenljivo, zelo pomemben.

Vsako leto na svetu se Dan prevajalca praznuje pod določenim geslom, ki je še posebej pomemben v tem letu.