Novice in družbaGospodarstvo

Pozitivna ekonomska teorija proučuje le dejstva

Pozitivna ekonomska teorija proučuje dejstva in skuša izključiti kvalitativne ocene. Temelji le na dejanskem stanju gospodarstva in bi moral prispevati k oblikovanju učinkovite politike s ciljem stabilizacije različnih procesov v državi. Z drugimi besedami, ta teorija temelji na izjavi o dejstvih. Torej pozitivna študija ekonomske teorije:

  • Posledice, ki lahko privedejo do določene odločitve gospodarskega subjekta;
  • Sredstva, s katerimi lahko dosežete cilj;
  • Stroške doseganja.

Poleg tega lahko pozitiven pristop:

  • Pojasnite in napovedujte ekonomske pojave;
  • Preučiti splošne gospodarske zakone;
  • Za prepoznavanje določenih (vzročno-posledičnih) ali funkcionalnih povezav med določenimi pojavi.

Pozitivna in normativna ekonomska teorija sta nasprotja drug drugemu. Tako normativno, v nasprotju z zgornjimi vidiki prve teorije, temelji na preučevanju kvalitativnih ocen ekonomske države države. Normativna metoda lahko izrazi subjektivno mnenje o potrebnem stanju predmeta.

Pozitivna ekonomska teorija proučuje izbiro učinkovitega načina za izpolnjevanje človeških potreb z uporabo racionalnih virov. Z drugimi besedami, za predmet ekonomske teorije obstaja protislovje med omejitvami virov in brezmejnostjo človeških potreb. Tako pozitivna in normativna ekonomska teorija opravlja funkcijo iskanja racionalne kombinacije virov, da bi dosegla največje zadovoljstvo družbenih potreb. Naslednja funkcija ima praktičen poudarek. Temelji na določenem znanju, pozitivna ekonomska teorija proučuje javno politiko in daje določena priporočila.

Ekonomija in ekonomska teorija sta medsebojno povezani zaradi opredelitve njihovega predmeta študija. Torej, glede na to merilo upoštevamo naslednje koncepte:

  • Makroekonomija (ekonomska teorija, ki preučuje državno gospodarstvo);
  • Mikroekonomija (ekonomska teorija, preučevanje vedenja posameznih poslovnih subjektov).

Glede na raven gospodarskih raziskav (makro- ali mikro-) obstajajo tudi določeni cilji.

  • Stabilnost v nacionalni proizvodnji, njena dinamika in raven blaginje državljanov, državno bistvo, obseg izvoznih poslov in splošna politična situacija sta odvisna od obsega.
  • Stabilnost cen, ki lahko ustvari pogoje ekonomske predvidljivosti, pa tudi pomaga izbrati smer spodbujanja naložbenih in posojilnih procesov. Upoštevati je treba pozitiven vpliv tega dejavnika na krepitev zaupanja v delovanje monetarne enote v državi, kar vodi k splošni stabilnosti v družbi.
  • Ravnotežje v zunanji trgovinski bilanci.

Similar articles

 

 

 

 

Trending Now

 

 

 

 

Newest

Copyright © 2018 sl.unansea.com. Theme powered by WordPress.